Ekipa Obrisov je pretekli vikend 31.1 in 1.2. 2015, izpeljala tečaj turne smuke v v Avstriji . Zbrali smo se na standardnem zbirnem mestu na Blejski Dobravi in se nato skupaj z tečajniki in prijatelji odpeljali skozi Karavanke na našo izhodiščno točko. Ta je bila, koča Leonhardthutte na Koroškem nad Maltabergom,ki leži na nadmorski višini 1700 metrov nad morjem. Z nekaj problemi z prebijanjem po zaledeneli in strmi cesti, smo se naposled le uspešno prebili do parkirišča pred kočo, kjer je sledilo nameščanje in priprava opreme za turo, ki je sledila takoj za tem. Priprava na turo je bila seveda malce daljša kot običajno, da smo počasi tečajnikom približali osnove priprave opreme pred začetkom vzpona. Razgledi proti našim ciljnim vrhovom, so nam takoj dali misliti, da bo potrebno zaradi zapihanih pobočij,nekoliko vijugati med pobočji, da dosežemo pravo strukturo snega ali celo kaj pršiča ta dan. Ker je v Sloveniji ravno dan prej zapadel sneg, smo razmišljali , da bo tega precej, kar pa se je kmalu po prihodu pokazalo, da temu ni tako.
Novega snega je bilo le za vzorec ali praktično nič , ker ga je vsega odpihalo. Ker pa je bil dan čudovit, obsijan z soncem in pa Juretov večen optimizem in iskrivost ob hoji po čudovitih vrhovih, nas ni niti najmanj skrbelo, da vsega zgoraj opisanega nebi našli. Po preverjanju delovanja lavinskih žoln, se hoja naposled začne. Skozi gozd se počasi prebijemo do planine, kjer se, po malo več kot uri hoje prebijemo do manjše koče, kjer naredimo kratek postanek in se malce okrepčamo.
Na tej točke dobimo še družbo treh punc iz Slovenije, ki se nam pridruži, tako, da je potem skupina štela že 13 ljudi. Skupno osvojimo vrh Poisiniga na 2600 m, kjer nam odkrit mraz prepreči daljše uživanje ob čudovitih razgledih okoliških hribov, vključno z lepim pogledom na naš Triglav iz povsem druge perspektive.

Sledil je vrhunski spust po dokaj strmem in dolgem pobočju, na jugovzhodni del Poisniga,ki je bil glede na snežne razmere v okolici, lepo zalit. Še enkrat se je pokazalo,da ima naš Jure res nos oziroma znanje, kje najti pršič, kajti letos še nismo smučali izven pršiča, kljub slabi zimi za turno smuko. Po krajšem počitku na planoti, sledi montiranje kož na naše smuči in spet se poženemo v hrib proti sedlu Torscharte, kjer potem zavijemo levo proti vrhu Stubecka.
Tukaj se že pokažejo prvi znaki utrujenosti v ekipi, k čemur pripomore tudi hud mraz pomešan z vetrom in pa slabe snežne razmere na tem delu gore, ki marsikomu vzame voljo po osvojitvi Stubecka. Tako se le dobrih 50 metrov pod vrhom hitro oblečemo in pripravimo na spust.Nekaj posameznikov pa vseeno skoči povsem na vrh, kjer pa boljših snežnih razmer za spust, tudi ne dobijo. Smuka postane dobra šele v gozdnatem pobočju, kjer spet uživamo v nizkem pršiču in z nekaj preskakovanja žičnatih ograj, utrujeni prispemo do koče. Tukaj se je zaključil prvi dan z tečajniki, ki so ta dan spoznali osnove priprave opreme, natikanje kož, pravilne hoje in obračanja smeri pri hoji v prečenju. Sledil je prijeten družabni del dneva v koči Leonhardthutte, kjer smo naredili povzetek prvega dneva tečaja. Večer je hitro minil ob zgodbah in opisovanju preteklih Juretovih podvigov v gorah, kjer nam je razkril marsikatero zanimivo anekdoto o svojih dogodivščinah hoje po hribih, ki so se nabrale v 20 letih njegovih podvigov v odkrivanju čudovite narave okoli nas.

Drugi dan tečaja smo se zbudili v oblačno jutro, kar nam je dalo odlično izhodišče za nekoliko drugačen plan dela ta dan. Po kvalitetnem zajtrku v koči, smo si obnovili energijo in si pripravili vse potrebno za ponoven skok na vrh, enega izmed okoliških dvatisočakov nad Maltabergom. Mahnili smo jo po dolini in se potem odločili za osvojitev 2640 metrov visokega Faschanaureka, levo nad nami. Naredili smo približno 1000 višincev hoje, kar je bilo dovolj, da smo ohranili še nekaj moči za normalen spust. Spet smo morali nekoliko iskati zasnežene prehode za smučanje, ker pa se je bližalo sneženje pa smo se kar hitro spustili nazaj v dolino, kjer smo nato našli primeren kraj za vadbo z žolnami. Tukaj smo si vzeli nekoliko več časa, da smo temeljito povadili osnove delovanja laviskih žoln ,uporabo sond in spoznali tudi delovanje in uporabnost različnih vrst samih žoln. Po uspešnem praktičnem delu, je sledil spust do avta, snemanje opreme, ter priprava za pot domov in tako se je uspešno zaključil naš tečaj nad Maltabergom









