Nedelja zjutraj, brez plana, v mislih sneg, smuči… Pogled na telefon in Samotov sms, če se kam gre danes? Hitro sva zmenjena, ker ima že lokacijo in družbo tko, da sem sedaj jaz tisti, ki se mora podvizat, če hoče it na sneg dons. Dobimo se v Kranju, dva Roka pa LE, gospod Kan. Pravita, da je baje na Jezerskem nekaj več padlo, da se bo dalo smučat, pa smo šli pogledat. Pri Davotu se obujemo, kjer je količina snega že kar visoka za avto. Mahnemo po poti proti Golemu vrhu. Pot lepo zalita v gozdu, za hodit je odlično. Malo nas vseeno skrbi za naše smuči, suh sneg brez podlage, za smučat bo škrtalao kljub količini. Na planini pri izhodu iz gozda nas pričaka sonce in pošteno se prešvicamo na ostanku poti do vrha. Na vrhu se nas kar nekaj nabere, polovice pešakov, polovica smučarjev. Po počitku odsmučamo v smeri pristopa, kjer je še najbolj ziher. Na vrhu je snega skoraj pol metra, pa še vedno je pošteno zapelo pod smučmi občasno. Smučali smo po poti, ponekod v gozdu je bila smuka zelo solidna, pršič čez kolena in skoraj brez prask za smuči. Turo zaključimo pri avtu, kjer nas najbolj seveda zanima stanje naših drsnih ploskev in robnikov. Kar dobro, ugotovimo vsi ob splošnem strinjanju, da se je za prvo smuko v Sloveniji v tej sezoni, splačalo.
Goli Vrh-Jezersko













