V Roku je že nekaj časa tlela ideja in želja po tem, da bi šli iz bohinjskega konca na Kanjavec in se smučali na Velo polje ter v Krmo. Včeraj smo se te kar dolge ture tudi lotili. Štartali smo na planini Blato, pri razcepu smo se odločili za pot preko Dednega polja in po dolini Za Kopico. Že na začetku nas je spremljal veter, vendar ga je gozd dokaj dobro ustavljal. Prvih dvajset minut hoje je bilo predvsem po kopnem, nato se je začela strnjena snežna odeja. Zaradi trde snežne odeje smo do Dednega Polja smuči nosili, nato pa smo kombinerali, saj je bilo na strmih počjih lažje peš. Pot smo nadeljeveli preko Zadnjega Vogla in ne preko Vrat. Tu je bil kar močan veter, ter premalo snežne odeje, tako smo iz Vogla sestopili z drezami in cepini. Kar v taki opravi smo prečili pod Vršake, kjer se je le malo preveč ugrezalo, tako da smo zlezli na smuči in se podali proti Hribaricam. S smučmi smo pririnili vse do sedelčka med obeme Kanjavcema, kjer je bil dokaj dober zaveterje, tako da smo se kar tu pripravili na spust. Zadnjo strmino vzhodnega vrha smo premagali peš. Pričakovali smo orkanski veter, pa ni bilo tako hudo. Vzeli smo si čas za neverjetne razglede. Vidlo se je morje, Marmolado in ostale Dolomite, visoke ture, Karavanke, Kamiške in Snežnik, skratka bila je res dobra vidljivost. Odsmučali smo v velsko dolino in do Velega Polja. Snežna podlaga je bila po večini trda vendar so robniki dobro držali. Na parih delih smo ujeli napihan pršič, ki je ponujal še dodaten užitek. Z Velega polja smo se kar peš povzpeli na Vratca in odsmučali proti Krmi. Do Zgornje Krme je bila smuka zelo dobra, nato je sledil simpatičen rodeo vse Pleše, kjer smo po levi obšli borovce. V gozdu je spet sledil rodeo. Približno 100 višinskih metrov pred Gražami smo dali smuči na nahrbtnik. Nabralo se je preko 1700 višnskih metrov smučanja. Lepa in razgledna tura.