No in končno je prišel dan, ko smo se srečali z pravim snegom. In to veliko snega! Sicer malo več vožnje naprej iz nam  bližnje Koroške, skozi oba tunela,  tam kjer pozimi vedno sneži. Izvoz Flachau Winkel, deset minut vožnje ob avtocesti nazaj proti tunelu, pa smo tam. Začetek na približno jurja višine skozi dolgo , lepo dolino skoraj po ravnem ,nam vzame slabo uro preden se začnemo vzpenjat. To nas ne moti, kajti čudovito je opazovati lepo zasneženo naravo.Do vrha škrbine pod Liebeseckom nam vzame še dve uri umirjene hoje, pri čemer se ne moremo odločiti po kateri strani se bomo spustili. Pod vrhom škrbine poplazeno pobočje po katerem se vzpnemo na vrh škrbine oz. pod vrh. Snega(pršiča) pod vrhom vsaj 60 centi, zato hitro pripravimo za spust, kajti ob pogledu navzdol nam je jasno, da če ne bomo hitri, ne bomo hriba razdevičili danes. Seveda so se začele valiti skupine turnih smučarjev navzgor,Avstrijcev, Nemcev. Ampak Slovenci smo bli prvi gor to jutro in treba ga je bilo prerezat. Odsmučamo v dolino desno, ne po smeri pristopa, kar je bil spust v neznano ampak kot smo videli na koncu, pravilna odločitev. Dolga in strma flanka po pol metra pršiča, eno samo vriskanje in tuljenje dobrih 20 minut. Pol telesa v snegu, pol zunaj, nasmeški na obrazih.hvala Jure. Turo končamo pri avtu z zasluženo osvežitvijo.

Uživali Rok, Grega, Stojan, Žiga, Martin ter legenda.