V torek zvečer smo se pripeljali skoraj do Alagne, nekaj kilometrov prej smo se zakampirali v kempu, kjer smo našli brezžični internet in se priklopili, saj nas je zanimalo vreme. Za sredo je bila napoved bolj tako tako, v četrtek pa je kazalo na dobro vreme. V sredo je res bilo slabo vreme. Nad približno 3000 metri je bila cel dan megla, tako da smo raje ostali v dolini in si ogledali Alagnjo in se pozanimali, kako je s parkingom in ostalo logistiko. Kljub bolj turistčni aktivnost je dan kar hitro minil. Že popoldan smo si pripravili ledeniško navezo in vso opremo, tako da smo bili pripravljeni na veliki štart. V četrtek zjutraj smo se s prvo gondolo odpeljali na Punta Indren (3260m), saj smo imeli namen vse narediti v enem dnevu. Brez kakšnh večjih pavz smo v dobrih štirih urah prisopihali na Punta Gnifetti. Po ledeniku smo seveda hodili navezani, saj je predel nad kočo Gnifetti kakor švicarski ementaler. Smučarja je bila odlična. Z vrha in vse do platoja je bilo kakor pozimi, prva strmina je sicer bila malo trda vendar dobro smučljiva. Spodaj ko se malo položi pa je bilo poprhano z novim pršičem, tako da je bilo zelo dobro za smučanje. Kratek vzpon s platoja na sedlo sem šel peš. Nato sem odsmučal po malo mehkejšem snegu vse do prvih večjih pok pod Piramide Vincent. Ker sem imel še čas sem smuči ponovno namestil na nahrbtnih in se povzpel še na Vicenta. Z vrha sem odsmučal po dobrem tršem snegu. Kasneje sem pazljivo in počasi smučal po ali pa ob poti, saj so bile razpoke kar nevarne. Nad kočo Gnifetti sem prečil v levo in prismučal v kanal nad Indrenom. Skoz kanal sem prismučal vse do gondole. Skupno se je nabralo okoli 1600 višinskih metrov smučanja. Malo sem počakal kolega in skupaj smo se odpeljali nazaj v dolino in proti domu. Sredi noči smo bili v Ljubljani.