Tokrat se odpravimo na Sonblick preko Heiligenbluta skozi dolino Fleisstal. Snega ni daleč naokrog, ko pa se iz asfaltirane ceste malo naprej iz Heiligenbluta usmerimo v dolino, se kar naenkrat začne mini snežna odeja, ki je nastala dan prej. Od 2 centi na začetku, pa se pri koči Alter Pocher zviša na skoraj 10 cm sveže napadenega snega. To nas rahlo prestraši, kajti cesta naprej proti ledeniku je strma , ozka in kar precej viseča z dolgimi in globokimi prepadi. Ohrabrujeje nas pogled na vrhnji del, ki je od tu izgledal kopen tako, da vseeno vztrajamo v avtu, ter poiskušamo priti čim višje. Cesta je vseskozi zasnežena, vendar je napredovanje avta  brez posebnosti, razen v zgornjem delu, ko prevozimo kakih 10 metrov s snegom pokritega ledu. Nelagodje ter slab občutek se tako veča in veča, nakar se zgodi to kar se je moralo zgoditi. Pripeljemo se okoli levega ovinka, kjer se je napihan sneg kar višal in seveda priletimo v velik kup snega, ki je bil na našo žalost spodaj še hudičevo zmrznjen in leden. Avto tako pošteno zakopljemo ter nasedemo v sneg na višini 2200 metrov nad morjem. Ura pol 9, časa dovolj, lopate v roke ter gremo kopat. Bolj smo kopali, bolj nam je bilo jasno, da se bo treba resno namatrat, da se izkopljemo. Dve uri in pol je trajalo, da smo rešili avto ven, precej psihično načeti, ter seveda tudi fizično. K sreči je do vrha na tej višini le dve uri in pol uradno, kar nas požene proti vrhu. Pot nič posebnega, do ledenika snega obupno malo, za peljat ja, za vijuganje ne. Ko dosežemo ledenik Fleisskes, prične močno pihat. Ledenik prečimo iz leve strani, rahlo desno, da došežemo rob od koder je še 5 minut do koče. Od tu se nam odprejo čudoviti pogledi v vse smeri, še posebej zanimiv pa je pogled proti Triglavu na levi proti jugu, ter na smučišče Molltal, ki je pod nami. Koča je odprta samo spredaj,hodnik, nad čimer se seveda ne pritožujemo, kajti ob močnem vetru se tako v miru spočijemo, ter pripravimo za spust. Smučamo po sredini ledenika do polovice, nato pa prečimo desno, da ujamemo pot, kjer smo pristopili. V sredini ledenika je bila smuka odlična v 20 centimetrskem pršičku, ko pa dosežemo rob ledenika, pa je bilo možno normalno zavijati še kakih 100 metrov. Torej prismučamo le do nekje  2600 vm, nato pa le še spust med skalami, kar pa nas ni motilo, ker smo se tako pripeljali vse do avta. Turo vseeno zaključimo zadovoljni, kljub težavam na začetku. Če z eno besedo opišem ta dan, veliko stresa ter malo smuke. Snežne razmere so kljub višini kjer smo bili, zelo slabe razen na ledeniku tako, da bo idej za bližnje turne smuke kmalu zmanjkalo. Če ne bo padel sneg…

Uživali Denis, Samo, Rok