Danes sva jo mahnila nad Gozd Martuljek. Kakor se za to zimo spodobi, tudi tu ni več snega v izobilju, tako da je hoje po kopnem kar nekaj. Na prvo bolj konkretno snežišče sva stopila na okoli 1500m. Tu sva se tudi preobula in nadeljevala proti trem macesnom. Približno 100 višiskih metrov pod macesni sva prečila v desno pod Mali Oltar, tu je bila pot kopna. Skoraj pod M. Oltarjem se je začelo snežišče, po katerem sva nadaljevala, malo višje sva prečila v levo in po dveh krtkih prekinitvah kopnega sva prišla nad tri macesne, pod Jugovo grapo. Grapa je bila še dobro zasnežena, sneg pa je bil južen in kar brez derez sva brez problemov nadaljevala vse do vrha grape. Smučala sva po isti smeri, saj sva tako najbolj izkoristila višinske metre in snežišča. Z vha grape sva imala kar 650 višinskih metrov zveznega smučanja. Od približno 1600 višniskih metrov skupno, sva do konca zadnjega snežišča nasmučala kar malo več kot 1000 višinskih metrov, vmes sva šla tu malo gor. Niti ni tako slabo. Vseeno bo počasi potrebno prešaltati na Avstrijo in morda kakšen 4000+.