V aprilu smo sicer kar hodili in smučali po hribih, vendar ture niso bile nič posebnega. Bili smo na Voglu in okolici, na Krvavcu, po tem,ko so smučišče zaprli in ujeli tudi nekaj pršiča, ter tudi na Vitrancu, ki je takrat še omogočal smuko z vrha, vse do vasi Podkoren.
Včeraj pa smo se odločili za, po-službeni popoldanski Stol, saj so dnevi dolgi, sneg pa dovolj predelan. Ob 15h smo štartali pri Valvazorju in jo mahnili skoraj na vrh. Do višine približno 1800m smo smuči in pancarje nosili, nato smo se preobuli. Na sedelcu smo se spustili proti dolini Orlice, kjer je bila res dobra smučarija. Ko se je malo položilo,smo prečili proti Janeževem žlebu. Malo vzpona in bili smo na Stolovi škrbini, kjer smo se spustili v žleb,na Avstrijsko stran, kjer je bil sneg, prav tako dober za smučanje. Ker nas je čas preganjal, smo ga presmučali le približno 300 višinskih metrov. Spet smuči na ramo in nazaj ,tokrat na vrh Stola. Na vrhu smo opazovali neverjetno večerno svetlobo in razgled, ki je segal vse naokrog. Navadno dopoldan ni takih razgledov predvsem v dolino, saj je megla ali so meglice. Tokrat je res bilo vse čisto. Odsmučali smo po grapi proti Prižnici, kjer smo tudi zaključili s smučanjem. Smuka je bila odlična! Tu smo se preobuli in odpeketali proti avtu. Strinjali smo se, da je bila super tura, ki nam je ponudila skoraj 1000 višinskih metrov smučanja in približno 1400 višinskih metrov skupno. Do avta smo prišli, ravno tako, da še nismo rabili svetilk.